Pride tvoj čas
In tako,
nekega dne,
pride tvoj čas.
Kar tako,
kot da bi bilo vse skupaj zelo preprosto,
kot da ne bi leta in leta
zaman poskušala, čakala, trepetala,
skrivaj tkala mozaike sanj,
se bala vstopiti vanje.
In potem kar tako,
kot da je to nekaj
najbolj samoumevnega,
zapoješ,
stopiš iz skrivališča,
skozi oklepe pregostih misli,
in nehaš jecljati,
in jasno poveš
kdo si
in kaj bi
in zasiješ v vsej svoji preprostosti,
ki je tako božansko lepa,
da še samo sebe osupneš,
se nasmehneš
in greš naprej,
z Lepoto v očeh,
kot da bi s to lahkotnostjo
že od zmeraj hodila po zemlji.
Preprosto pride tvoj čas.”
2016
Seme sem,
ki je padlo v zemljo.
Želim.
Pristajam.
Sprejemam.
Vse, česar ne potrebujem,
naj se razprši v svetlobi mehkega sonca,
ki ga nosim v svojem izviru.
Življenje,
dihati hočem v melodiji tvojega diha,
hoditi pot,
ki mi jo kažeš.
Velika skrivnost bivanja,
tako preprosta si,
in vendar temu svetu nedojemljiva.
Neopazno prisotna je tvoja mogočna tišina.
V tempelj svetli se odpiram,
kjer ljubezen le domuje,
ni strahu, je le milina,
le srca sij tu kraljuje.
Kje si pesem moje duše,
kje so tvoje sladke rime,
ki me dvigajo v višave,
v orlov svetih visočine.
Kje si moja mila pesem,
ki ožarja srce moje,
ki natoči vanj napoja,
da spet v radosti zapoje.
Tu sem, tvoja zlata pesem,
le odpri mi čaše svoje.
Tiho nate sem čakala,
da se zliješ v reke moje.
2017
Tukaj si in to je moja sreča,
srcé žari, telo v ljubezni valovi.
Vodá čarobnost polni me sijoča,
tvoj dih prikliče solze v oči.
Kako lepo mi je, ko si z menoj,
ko me napajaš s svojimi radostmi.
Prinašaš smeh na ustnice, oči,
njih zvonki sij neslišno žubori.
Kako naj imenujem te, ne vem,
le čutim tvoje pesmi klice,
in ko dodobra vanje se zazrem,
ugledam sebe v njej in svoje lice.
2018
Avtorica poezije: Romana Ercegović
Če želite pesmi deliti, vas prosim, da navedete moje ime in link do te spletne strani. Hvala!
