Poetiko obrednega gledališča Romane Ercegović zanima predvsem notranja preobrazba, transformacija perspektive sveta in sebe. Izvirnost njenih avtorskih predstav se kaže predvsem v izkušanju, raziskovanju in uprizarjanju (utelešanju) subtilnih in globokih stanj zavesti. Dramaturgija predstav je krožna oziroma iniciacijska – v smislu potovanja v »podzemlje«, v (svojo) temo, notranjost, intimo, v stanje totalne ranljivosti, kjer se dotika ranjenosti in tabujev tako na osebni kot na kolektivni ravni, in ponovne vrnitve iz »podzemlja«, v novo zavedanje. Narativna oziroma mitska vsebina predstav je v tem kontekstu – transformiranja in zdravljenja globoko zakoreninjenih družbenih in posledično osebnih disfunkcionalnosti – zlasti povezana s tematiko vzpostavljanja izgubljenega ravnovesja ženskega in moškega principa.
Mitska osnova predstav so pogosto prirejene oziroma revalorizirane zgodbe iz različnih kulturnih kontekstov (starogrški v predstavi Elektra, 2001 in Persefona, 2016, krščanski Marija Magdalena, 2007; severnoameriški, legenda indijanskega ljudstva Lakota Bela Bizonka, 2003, itd). V svojem teoretično raziskovalnem delu, zlasti v svojem doktorskem delu Sodobno obredno gledališče: Grški misteriji in njihov vpliv na revitalizacijo obrednosti v gledališču 20. in 21. stoletja, ki bo 2017 objavljeno kot publikacija Slovenskega gledališkega Inštituta, je Romana posvetila veliko pozornosti opazovanju fenomena preoblikovanja vloge ženskih likov skozi zgodovino in posledicah patriarhalne mitske paradigme, ki je v zadnjih tisočletjih praviloma nadomestila originalni mitski material, ter možnostim in načinom revalorizacije ženskih likov skozi ustvarjanje novih zgodb.
Uprizarjanje je bilo v mnogih davnih kulturah tesno povezano z umetnostjo pripovedovanja zgodb, zato je pomemben del njenega ustvarjanja posvečen odkrivanju starih zgodb, mitov in legend ter njihovemu pomenu v sodobnem času. Oblika predstav je zato je vizualno običajno najbolj primerljiva kombinaciji staroselske tradicije pripovedovanja zgodb in gledališke monodrame, v kateri se prepletata poezija in proza, dodani pa so tudi elementi giba in petja.
