Svetost mojega telesa: Odpiranje reki življenja v sebi ob svetih vodah Posočja (17. do 19. junij)

Svetost mojega telesa

Odpiranje reki življenja v sebi ob svetih vodah Posočja

Retreat v ženskem krogu

 17.  do 19. junija (začnemo v petek ob 17. uri, zaključek v nedeljo ob 16. uri)

Skozi izkušnjo vas bova popeljali Anamarija Kovačič in Romana Ercegović

 

Drage in spoštovane.

Prisrčno vabljene, da ob čarobnih, zdravilnih vodah Posočja skupaj izkusimo božanskost kristalnih voda svojega telesa, ljubezen do sebe, svojo nežno in prvinsko divjo naravo, ki nas povezuje s prvinsko radostjo Matere Zemlje.

Čas solsticija, ko so dnevi najdaljši in Sonce sije v svoji najmogočnejši svetlobi, nas bo podprl v občutenjih svoje lastne svetlobe, utelešanju našega svetlobnega telesa.

Na to posebno izkušnjo vas tokrat vabiva skupaj, Anamarija in Romana, združeni v sestrstvu srca, vsaka s svojo prehojeno potjo, izkušnjami in modrostjo. Povezani z dušo Zemlje in v spoštovanju do vseh nas, pripravljava naš skupni sveti krog, ker čutiva, da so nam bitja narave pripravljena odpreti vrata in podpreti vsako od nas v naslednjem koraku na naši poti.

Čutiva klic in povabilo zdravilnih Svetih voda, ki so nas pripravljene sprejeti v svoj čarobni kristalni svet, se zliti v nas, nas prečistiti, prebuditi kristalne esence našega bitja in nas mehko pospremiti v novo rojstvo.

Podarile si bomo čas zase, za negovanje svojega telesa, ljubečnost, toplino, nežnost do sebe. Mehke vode našega telesa nas čakajo, da postanemo tudi me mehke s seboj. Da opustimo stroge, grobe, samokritične sodbe in se odločamo za prijaznost in sočutje do sebe v vsakem trenutku.

In hkrati nas kliče moč gora, Zemlje in Sonca, da se prepustimo svoji prvinskosti, pesmi, plesu, ritmu. Kot v davnih časih, so smo se svojim telesom in glasom zlile z živostjo Zemlje, ritmom njenega in svojega srca, bomo dovolile prosto pot spontanosti svojega bitja, da začutimo svojo živost, da zaživi vsaka celica v nas in se radostno preda plesu Življenja.

Sveta ženskost se prebuja v nas v vsej svoji čarobnosti in ljubezni. Vabi, da se ji odpremo, da dovolimo bolečinam preteklosti, da se zdravijo in da vse bolj odpiramo svoje telo lahkotnejšim, bolj subtilnim frekvencam.

Žive kristalinske vode oživljajo kristlinsko čistost in živost v nas.

Posebno pozornost bomo posvetile odpiranju svetišča srca ter svetišča maternice, kar bo ojačalo naš pretok energije v telesu, naš ustvarjalni tok in nas opolnomočilo za stvaritve, rojevanja in projekte, ki so pred nami.

Izkušnja bo globoka in prebojna, odstrla bo zastane energije in odprla svetlobne portale v nas, prostore zato vabljene tiste, ki ste pripravljene na spremembo, ki sledite resnici svoje duše in ki prevzemate odgovornost za svoje življenje v svoje roke.

 

Smeh pronica skozi pore,
prebuja stare modrosti,
ki nas nikoli niso zapustile.
Le posušile so se,
in čakale na vode nežnosti,
da jih prikličejo nazaj v življenje.

Čakale, da povabimo svetlobo vase,
svojo dušo v svoje telo.
Se objamemo
za vsa tista tisočletja,
ko smo se sramovale svoje medenice,
svojih vonjev,
svoje krvi,
in gledale navzgor boga v nebesih,
medtem ko je zemlja našega lastnega telesa
jokala
in čakala,
da ji končno priznamo,
kako sveta je.

 

(odlomek iz pesmi Romane Ercegovič: Poklon sebi, zbirka Tolmuni nežnosti)

 

Prisrčno dobrodošla!

Romana in Anamarija

 

PRAKTIČNE INFORMACIJE:

Izmenjava  za retreat 222 eur

Doplačilo: 2 x nočitev ( 90 eur )
2 x vegetarianska- veganska večerja ( okrog 20 eur )

Nastanjene bomo v čudoviti hiški ob Soči in v objemu  gora

Program prejmete ob prijavi

Vsak dan hoje približno 1 uro

Ob prijavi prejmete na mail vse dodatne informacije

 

PRIJAVE IN DODATNE INFORMACIJE:
Anamarija Kovačič:
tel: 031 318 137
anamarija.slo@gmail.com

Šamanka v tebi ve: Obredno povezovanje s svetostjo narave in sebe (15. – 17. julij 2022)

Šamanka v tebi ve

Obredno povezovanje s svetostjo narave in sebe

Vikend intenziv v krogu modrih žensk

KDAJ : 15. do 17. julij 2022 (prihod v petek med 16. in 17. uro, odhod v nedeljo med 16 in 17 uro)

KJE: Veduna Retreat center, blizu Velenja

Izkušnjo vodi  dr. Romana Ercegović

 

Prisrčno vabljena na vikend, ki bo namenjen globoki izkušnji stika z naravo in potovanja vase, ustvarjanja prostora jasnosti, v katerem se bomo v čutenju živosti narave in duše Zemlje, odpirale starodavni primarni šamanski naravi v sebi, vedenju svoje duše, svoji viziji.

Naslov je nadahnjen po priljubljeni pesmi:

Stara šamanka v meni ve.
Pozna ta drevesa,
pozna to zemljo.

Stara šamanka
preprosto je,
skupaj z vsem, kar je.
Ne skrbi je, če je lepa,
ker ji ni pomembno.
Pomembno ji je,
kako se njeno srce raztopi ob lepoti
tega, kar diha, kar čuti,
s čimer se zliva,
ko sedi ob drevesu na sveti zemlji,
v svoji svetosti.

Stara šamanka ljubi neskončno,
s svojim srcem objame ves svet,
skupaj s seboj.
In zapleše ples,
ki nima imena, ki nima pomena,
ki je življenje samo.

Dokler besede ne potihnejo
in ostane le še
mehkočutno srce
Tišine.

Romana Ercegović (Zbirka Tolmuni nežnosti, založba Chiara)

 

Naši predniki in prednice so poznali načine, s katerimi so se redno in obredno povezovali z realnostjo, ki je veliko veličastnejša, kot le linerana vsakdanja realnost. Povezovali so se z srčno modrostjo Zemlje in vednostjo svoje duše. Tukaj so našli jasnost, ki jim je dala odgovore, kako živeti kvalitetno izpolnjeno življenje, v harmoniji in radosti, tukaj in zdaj, v vsakdanjem življenju.

Tišina, glasba (ponavadi ritem tolkal, bobnov) ter ples so za vsa starodavna ljudstva, ki so bila povezana z Zemljo, služila kot vrata v čutenje njenega Srca in Srca človeka. Skozi ta vrata je mogoče vstopiti v razsežnosti onkraj razuma in omejitev tridimenzionalnega sveta.

Tudi me vemo, čutimo, da smo povezane s pradavnim srcem modrosti. Znotraj nas je. V svojem bistvu smo ljubezen sama. In v tem vikendu se bomo odpirale v prostor globokega miru, prostor čiste radosti in širše perspektive – perspektive naše lastne duše, perspektive Ljubezni. Snemale bomo tesne obleke bolečin, obžalovanj, strahov, krivd in vsega, kar nas omejuje, da bi zadihale svobodno. Snemale bomo svoje maske in si dovolile ugledati sebe v svoji pristnosti, lastni veličini in resnični lepoti.

 

Kaj bomo počele

Skupaj bomo ustvarile topel in spoštljiv prostor, krog modrih žensk, v katerem se bomo lahko varno podale v neznano in hkrati tako zelo znano – v prostor svojega notranjega arhetipskega sveta, svojih šamanskih spominov. Odprle se bomo delom v sebi, ki nas čakajo, da se nam razodenejo, dovolile svoji neskončni, širni duši, da nas presenti in nas popelje v novo razumevanje sebe.

Zemlja nam govori, prisluhnile ji bomo. Plesale bomo ekstatični ples, čutile tišino gozda, se podale na vodena notranja potovanja, se vračale vase, vse globje. Tako, po žensko, ljubeče do sebe, spontano in preprosto, brez velikih besed se bomo odpirale izkušnji sami.

Čeprav bomo ustvarile nežen, varen prostor, to zagotovo ne bo le vikend oddih, temveč prodorna izkušnja notranje preobrazbe. Popeljala nas bo tja, kjer se lahko dotakneme vulkanov vitalne življenjske energije znotraj sebe in jim dame možnost, da izbruhnejo skozi portale svetlobe, kjer niso več ujeti, potlačeni, skriti.

Izkušnja je namenjen tistim, ki prevzemajo odgovornost za svoje življenje v svoje roke.

 

Obredja

Ustvarjale bomo nova, naša obredja, stkana iz naših zgodb. Obredja, ki preobražajo teže in prinašajo lahkotnost radosti, svetli dih življenja in pretočnost v naša srca, naša telesa. Magičnost, veselje, čisto otroškost. Ne rigidna obredja, temveč živa, spontana, ki se bodo intuitivno rojevala in razkrivala sproti, za vsako od nas. Obredja, ki nas bodo popeljala v svoje bistvo. Sporočila duše se bodo razodevala v polju ljubezni, ki ga bomo ustvarile, v bližini s svojo lastno notranjo vednostjo, ki jo bomo začutile.

Kot sem zapisala v svoji knjigi “Obredno gledališče: Od misterijev matriarhalne Evrope do obujanja svetosti v gledališču našega časa”, na starodavna sveta obredja ne gledam kot na oblike, ki si jih želim poustvarjati, temveč kot na navdih, da ustvarjamo nove načine uvajanja svetosti v naše življenje. Spoštujem zgodovino, a ukvarjanje z zgodovino je zame smiselno, če prinaša globlje razumevanje, ki preobraža neravnovesja preteklosti in daje navdih za sedanjost. Bistvo obrednosti je ustvarjanje prostora za vstop v neznano skrivnostnost bivanja. Svetost in svoboda obstajata v nas samih, ne glede na svet, v katerem živimo.

Verjamem, da prihodnost temelji na ženskah, ki vzamemo svoje življenje v svoje roke in ki živimo svojo lastno modrost.

 

Ekstatična ženska

ŠAMANKA v nas je ženska, ki čuti naravo, ki čuti subtilno magičnost življenja, ki se razprostira v doživljanju svoje božanskosti.

Ženska, ki ve, da je veliko več, kot le človek.

Ženska, ki ve in čuti svetost svojega telesa.

Ženska, ki se vedno znova vrača vase in s toplini svojega srca odkriva vedno nove obraze ljubezni.

Ženska, ki je, kar je. Ki je živa in svoja.

Ženska, ki si dovoli čutiti svojo ekstatično naravo, božansko moč narave, nežno in mogočno moč Gaje, ki je v njenem telesu, njeni maternici.

Ženka, ki se več ne boji in ki se nikomur več ne rabi opravičevati, da je, kar je.

Ženska, ki ve.

 

Prisrčno in toplo vabljena na to sveto potovanje vase!

 

Dr. Romana Ercegović je ženska, ki sledi sebi, zaupa nepredvidljivi modrosti svoje duše. Je doktorica znanosti in umetnica, voditeljica retreatov v naravi, mama, avtorica nekaj knjig, ustvarjalka mnogih gledaliških predstav za otroke in odrasle ter pesnica. Že več kot dve destletji raziskuje obredja in se posveča razumevanju ter ponovnemu ovrednotenju pradavne modrosti ženske energije. V svojem Obrednem gledališču Duša Zemlje ustvarja predstave, ki prinašajo zdravljenje in zavedanje o svetosti sebe in narave (Bela Bizonka, Molitev Zemlji, Marija Magdalena, Obredja radosti …),. Potuje je po mnogih svetiščih sveta, kjer se intuitivno povezuje s spomini in zavestjo prostorov, ki ohranjajo pradavno povezanost s svetostjo življenja. V svojih raziskavah in delavnicah uporablja večdimenzionalen, intuitiven pristop. Na tem potovanju bo vodila udeleženke skozi iniciacijski proces odpiranja v svojo celovitost, v izkušnjo svoje svetosti.

»Po mnogih letih potovanj in stikov z različnimi kulturami sveta, povezovanji z dimenzijami, kjer ta ljudstva še vedno obstajajo, ter predvsem poglabljanjih vase ter popotovanjih po svojih notranjih pokrajinah ter spominih, čutim močan klic, da svoje izkušnje in znanja delim še na globlji ravni. Na svojih poteh sem se učila od ljudi, a največ se učim od narave same, njenih bitij, gora, dreves, cvetlic, ljudstev rastlin in živali, potokov, slapov, rek, morij, skal in kamnov. Od njenih starodavnih svetišč. Zemlja mi govori skozi občutke, vizije, skozi pesmi, skozi gibanje in ritem.« Romana

Več o Romani: https://romanaercegovic.com/avtorici/

 

 Odzivi udeleženk

“To je bilo potovanje v tišino, polno nežnosti, milosti, hvaležnosti, samonegovanja in ljubezni. Potovanje v še globlji stik z izvornim jazom in brezmejno zavestjo. Jezik in srce sta se sinhronizirala in umirila um. Srce in maternica sta se še bolj povezala.
Romana nas je povezala v ženski krog, kjer smo se medsebojno podprle in soustvarile veličasten srčen varen prostora, kjer se je lahko vsaka od nas izrazila na svoj način. Tudi s tišino.
Čutenje darov narave je bilo tako intenzivno, da so se mi izostrili vsi čuti. Užitek v plesu, petju, mehkih ženskih gibih, pretočnosti v telesu, prisotnosti, negovanju, materinjenju… še danes odmevajo v meni.
To je bila moja prva izkušnja, da sem zgolj v 3 dneh tako močno nahranila svojo dušo in telo in dvignila svojo življenjsko energijo. Mir, ki ga čutim v sebi, še en teden po oddihu, opazijo  in čutijo tudi drugi.”
Mojca Š.
“To je bil masterclass. Pravim masterclass, ker sem prvič naredila tako velik korak v mikro času vikenda. Zelo hitro se dogaja integracija, tokrat se ni samo odluščila plast, ampak se je sesula celotna zgradba v nivoju, ki ga lahko zapustimo, pravo sesutje vase, sesutje realnosti, ki je bila že čisto naluknjana in krhka. Brez bolečine, kot izpade mlečni zob. Toliko uvidov je priletavalo, čudovito zdravilno, pospravila sem notranje svetišče in prezračila sobane, prečudovita lahkotnost se je naselila.”
Maja Raja
“Izkušnja, ki je pustila globoko sled miru, povezanosti, poguma biti nežna, ljubeča in čuteča. Hvala za to potovanje k Sebi. Ta teden sem tako veliko delala z zemljo, z veseljem in z ljubeznijo, kot se nikoli. Hvalezna, hvalezna, hvalezna za vse darove, za nas vikend, svetlobni krog.”
Anita Amrit

Nekaj odzivov na druge Romanine izkušnje v naravi:

“Teden ob Dragonji je bil eden najlepših v mojem življenju, prav gotovo pa najbolj magičen in transformativen … Spoznanja, ki sem jih vedela od prej, sem tam izkusila v resničnosti, v praksi, jih okušala, živela, videla… Romanino subtilno vodenje, odprtost in sprejemljivost je vsaki omogočalo svobodo in hkrati varnost, naša raznolikost pa je celotno dogajanje obogatila in omogočila preplet medsebojnih ravnovesij. … Dnevi ob Dragonji so bili ena najglobljih izkušenj mojega dosedanjega življenja. Še tako dobra knjiga, predavanje ali pogovor o osebni rasti ne more nadomestiti takšnega izkustva.”  Lea Prezelj

“Darila, ki sem jih prejela ta teden, so neprecenljiva.” Julia Morozova

“Vse, kar se je dogajalo, je preseglo moja pričakovanja in seglo v globino moje duše. Spodbudilo je velike preobrate, prebujenje v meni … Čista popolnost, ki je mogoča le v sodelovanju z višjimi nameni, vesoljem. Čutilo se je, kako narava in celotno vesolje podpira čudovit namen, s katerim je Romana oblikovala delavnico. Dušna podpora soudeleženk delavnice, ki sem je bila deležna, je presegla vse zunanje maske »kdo smo«. Čutim, da je bil namen delavnice najti pristno sebe in to živeti, ne le v okviru delavnice, temveč v življenju nasploh.” Mojca Krivec

“Zame ta izkušnja v Istri predstavlja ustvarjanje prostora za glas našega avtentičnega ženskega sebstva in dovoljevanje tej esenci, da svobodno teče skozi nas; ali z drugimi besedami, utelešanje ženskega vidika naše božanskosti.” Kim Seppälä

“Zavedela sem se, kako bogato je življenje, ko ga živimo skozi globino.” Andreja Cepuš

“Zame je Romanina delavnica ob Dragonji popolna kombinacija izredno močnega, globokega in hkrati prvinsko preprostega dela na sebi in prostora, ki s svojo prav posebno lepoto in energijo ta proces podpira – delavnica, ki me pripelje direktno v moje bistvo. Kjer se prepoznavanje in preseganje omejitev in blokad, odpuščanje zamer ter čiščenje podzavesti vsega starega, kar mi ne služi več, zgodi z lahkostjo in radostjo. Kjer iz svojih globin potegnemo pesmi, ustvarimo globoke in ganljive obrede, užijemo lepoto prvinskega bivanja, prebudimo moč sestrske povezanosti.” Darja Hrovatič

 

PRAKTIČNE INFORMACIJE

Vikend bomo preživele v čudovitem naravnem okolju centra Veduna in gozdovih na posestvu.

 

 

PRISPEVEK za program delavnice je 190 eur.

Ta znesek velja za prijave do 20. junija. Po 20. juniju bo znesek za program 222 eur.

 

NASTANITEV v Retreat Centru Veduna:

Cene za nastanitev so od 148 naprej (odvisno od sobe)

Cene veljajo za dve nočitvi, izvrstno vrhunsko, večinoma doma pridelano hrano (polni penzion vključno z napitki)

Za namestitev lahko uporabite turistični VOUCHER za podporo turizmu.

 

PRIJAVA

Za prijavo in vse dodatne informacije me prosim kontaktirajte na

romana.ercegovic@gmail.com

 

Naj finance ne bodo ovira. “Morje življenja podpira tistega, ki sledi hrepenenju svojega srca”. Morda se odprejo neslutene možnosti.  Ena izmed njih je tudi ta: če čutiš močan klic, me lahko kontaktiraš in morda bova našli kakšno drugo možnost izmenjave.

 

Center Veduna si lahko ogledate tukaj:  https://vedunaretreats.com/ 

 

 

Izkušnja bo potekala v manjši skupini do največ 12 udeleženk.

 

Za prijavo in vse dodatne informacije me prosim kontaktirajte na

romana.ercegovic@gmail.com

 

Iz vsega srca dobrodošle! Veselim se nas!

 

 

 

Pesniška zbirka Tolmuni nežnosti

Avtorica poezije: Romana Ercegović
Avtorica slik: Simona Čudovan
Knjiga je izšla pri založbi Chiara.

Naročila po pošti:

https://www.zalozba-chiara.si/ostalo/725-tolmuni-neznosti?pos_id=20683

Romana Ercegović in Simona Čudovan v »Tolmunih nežnosti« ustvarjata mehkočutno pretakanje poezije in likovne umetnosti, odstirata pogled v čarobne svetove življenja.

Romana Ercegović s svojo poglobljenostjo v življenje, v bralcu prebudi lepoto nežnih pokrajin lastne biti. Skozi pesmi nas popelje v osrčje narave in lastnega zavedanja. Skozi vsako besedo, ki ima globlji pomen in posebno sporočilnost, čutimo mir in svetost življenja.
Narava daje Romani posebno moč in občutja, ki jih skozi besede preda bralcu. Besede in njihov ritem izbira na poseben način, način, ki ga bralec lahko hitro začuti in ga popelje v kraljestvo svetosti.

… Lepota večnosti zasije skozi nebo,
ko se vsako jutro znova zaljubi v zemljo.
Vse zadiha v čistini Ljubezni.
Vse zaživi v Življenje.
Vse stvarstvo zasije v Resničnost …

Akademska slikarka Simona Čudovan s svojimi slikami odpira vrata v svetove sočasnih resničnosti, v mitske svetove bitij narave in njihovih modrosti. Njene slike nikoli niso abstraktne. Zmeraj utelešajo doživljanje resničnega sveta. Prevzamejo s svojo globoko govorico tišine, ki nagovarja spokojno, jasno in konkretno. Umetnici je tuje ločevanje na profano in sveto. Sejanje skozi sito Lepote je njeno vsakdanje opravilo. S svojimi deli spominja, da je svet okrog nas in v nas živ, da je v njem prisotnih veliko zavesti in obilje nedolžnosti. Avtorica prevaja njihovo govorico, da se zavemo njihove in svoje plemenite prisotnosti.

V to knjigo, zlato posodo, kot pravita avtorici, polagata, kar sta prinesli iz ljubljenih dežel.

 

O knjigi so povedali:

Moram priznati, da vaše pesmi berem naglas in ob tako odlični vsebini pozabim na slovnico – no, ne čisto, ampak … vaše pesmi so resnično odlične. Sem vesela, da jih lahko preberem pred drugimi. 🙂

  • Jasmina Spahalić, magistrica slovenistike

 

“V globine enosti se podam, ko prebiram zdravilne besede in preplet le-teh. Draga Romana, poseben dar imaš, da se ti skozi preprostost nizanja ravno pravih besed uspe dotakniti starodavnih modrosti, sedanjega trenutka in zaupanja v naslednji dan. Tvoje stvaritve posluša, prebira in čuti celotna bit in se ob tem vsakič znova odpira novi zavesti. Resnično hvala za to, da milo, ranljivo, odprto, srčno, pogumno, modro, globoko, močno slediš navdihom in ustvarjaš priložnosti, da se povežemo z nezavednim in zavednim. Se zdi, da bi lahko pisala v nedogled kaj vse meni pomenijo tvoje stvaritve pa bi se hvaležnosti še ne izrazilo dovolj.”

  • Patricija Levstek

 

Prepotovala sem skozi Tolmune nežnosti. Solze imam v očeh. No, ne le v očeh. Tečejo mi po licih. Ne od žalosti, temveč od Lepote, ki se me je dotaknila in mojo dušo spomnila… Bolečina se izpira…in Lepota je tista, ki sije pod njo. Romanine pesmi so takšne … ki se dotaknejo in skozi katere pronica Lepota v svet. To so globoke, modre in neskončno mile reke besed …. ki morajo v svet. Naj budijo Srca, naj se jih dotikajo, naj nas spominjajo na Lepoto, na modrost, na nežnost. Na Resnico.
Romanino delo je neskončna Lepota bivanja in nekaj, kar našemu svetu vrača Ljubezen. In slike Simone so …izjemne! Dar …velik dar …oboje skupaj neprecenljivo … Skozi ta ustvarjeni biser … slišim Glasbo Srca.”

  • Andreja Cepuš

 

Dragi moji, to je več kot Božansko Čudovito❣❣❣
… Prav o tem sanja, prav po tem kliče moja Sveta Ženska v meni. Ženske smo dobesedno podhranjene, sestradane in oropane iskrenih dotikov in nežnosti. Menim, da so nam v nekem obdobju odvzeli ta prvobitni čut za čaščenje in negovanje svete ženske v sebi in tako smo zašle. Zašle smo s svoje srčne poti iz svojega kraljestva in tako po svetu željno iščemo poglede, dotike, objeme, pohvale se dokazujemo in tekmujemo …

Hvala vama za tako globoko, čutno delo. Vse, kar vidiš, je živo, je čutno, je zaznavno, oddaja energijo, ki nežno prebuja in ozavešča moj sveti obstoj – kraljestvo moje Svete Ženske in ta vibracija se sidra v meni, v pravem pomenu besede sem sama sebi dovolj. Čutim izvorno žensko moč in zaupam si, spet sem doma. HVALA VAMA❣

  • Sonita Paternost

 

“Prav vse pesmi so me nagovorile, pobožale, napolnile, osrečile. Vedno uživam v njih. So take … pesmi za dušo. Včasih si kakšno preberem naglas, da zaslišim zven in šepet besed, ki odzvanjajo v meni. Božajo mojo bit, objemajo moje srce. Čudovito pišeš.”

  • Alenka Nežmah

 

“Nedavno sem zasledila vaše verze. Naravnost osupnili so me. Imate tisto nekaj, kar v pripovedi oz. pesnitvi – obudi neke prastare spomine. Še posebej se me je dotaknila “Stara šamanka v meni ve …”

  • Sneža /Ažens Art

 

“Besede se dotikajo mehko, najmehkejše … hvala za vse dotike in komaj čakam, da se zberejo v knjižici.”

  • Mirjam Senica

 

Romanine pesmi se vedno znova dotaknejo mojega skritega bistva in na njene nežne strune zaigrajo pogumno melodijo.

  • Emily Enveritas

 

“In ko to berem, je stara čarovnica v meni mirna in radostna in zdaj ve, da ni sama. Hvala.”

  • Darja Vrana

 

“S svojimi pesmimi budiš spomine moje duše na povezanost in soustvarjanje, z zavestjo skozi čas in prostor.”

  • Anaya Nandaprema

 

“Tvoje čudovite pesmi mi sežejo do dna duše.”

  • Zdenka Strnad

 

“Ganjeno jočem od lepote poezije o tej neizogibni pogojenosti, osvobajanju … toku Življenja”.

  • Romana Strašek 

 

Knjigo lahko naročite tudi po pošti:

https://www.zalozba-chiara.si/ostalo/725-tolmuni-neznosti?pos_id=20683

21. junija na Ptuju – 20 let obrednega gledališča Romane Ercegović

Bela Bizonka. Foto: Boris B. Voglar

 

Spoštovane in spoštovani,
vabim vas, da skupaj proslavimo stvaritve mojega obrednega gledališča, in sicer

21. junija 2019 ob 19.30. na terasi Dominikanskega samostana na Ptuju (Muzejski trg 1).

Ena prvih fotografij, predstava Molitev Zemlji iz leta 2000. Foto: Sandra Požun

 

Pripravljamo prav poseben dogodek,

20 let obrednega gledališča Romane Ercegović,

v katerem bodo predstavljeni odigrani odlomki iz izbranih avtorskih predstav in pogovor o moji ustvarjalni poti ter knjigi Obredno gledališče: Od misterijev matriarhalne Evrope do obujanja svetosti v gledališču našega časa” (priredbi doktorskega dela, ki je izšla v Slovenskem gledališkem inštitutu).

Zgodbe in pogovor bosta povezovali soustvarjalki Milena Matko in Andreja Cepuš.

Nagovorila nas bo tudi županja mesta Ptuj Nuška Gajšek.

Bela Bizonka. Foto: Igor Drandić

Prav lepo mi je pri srcu, ko opazujem potovanje svojega ustvarjanja v zadnjih dveh desetletjih. Hvala vsem, ki ste (bili) z menoj ali ob meni na tej neobičajni, velikokrat nerazumljeni, velikokrat tihi, a zagotovo unikatni in čudoviti poti. Izjemno bogat čas – s predstavami, poezijo, knjigami, gledališkimi teksti, potovanji, po svetu in vase, prerojevanji skozi teme v svetlobe, opuščanjem strahov, iluzij in dvomov, čas poln vere v nemogoče, predvsem pa poln Lepote, tiste večne čiste nedotakljive radosti, ki obstaja onkraj navidezne moči slepot tega sveta. Lepote, ki me vodi v uresničevanju svoje lastne vizije gledališča, v katerem se skozi ranljivost rojeva ljubezen. Po vseh teh letih še vedno zaupam vanjo. Še vedno

razrvanemu svetu navkljub
pijem iz izvirov nedolžnosti,
sveto vodo tolmunov nežnosti...”

kot sem zapisala v eni izmed svojih prvih pesmi. Manj naivno kot takrat, a zato s toliko večjo gotovostjo, ki jo z leti prineseta zrelost in modrost.

 

Persofona. Tina Sovič in Romana Ercegović. Foto: boris B. Voglar

 

Več informacij o knjigi – predstavitev in video:

http://www.slogi.si/publikacije/obredno-gledalisce-od-misterijev-matriarhalne-evrope-do-obujanja-svetosti-v-gledaliscu-nasega-casa/

Organizator dogodka: Društvo za poglobljeno umetnost Ptuj

Hvala za podporo Mestnemu gledališču Ptuj in Mestni občini Ptuj.

Vstop prost.

 

Persefona. zgodba o ljubezni do sebe. Foto: Boris B. Voglar

 

O MOJI POETIKI OBREDNEGA GLEDALIŠČA

Leta 2000 sem ustanovila »Studio za raziskovanje obrednih oblik gledališča« z namenom poglabljanja v izvore gledališke umetnosti in iskanja svojega načina obrednosti v sodobnem gledališču. S premiero tretje produkcije, Bela Bizonka, sem raziskovanje obrednosti in ustvarjanje predstavljati pod imenom »Obredno gledališče Duša Zemlje«.

Skozi mojo poetiko obrednega me zanima zlasti notranja preobrazba, transformacija perspektive sveta in sebe. Izvirnost avtorskih predstav se kaže predvsem v izkušanju, raziskovanju in uprizarjanju (utelešanju) subtilnih in globokih stanj zavesti. Dramaturgija predstav je krožna oziroma iniciacijska – v smislu potovanja v »podzemlje«, v (svojo) temo, notranjost, intimo, v stanje ranljivosti, kjer se dotika ranjenosti in tabujev tako na osebni kot na kolektivni ravni, in ponovne vrnitve iz »podzemlja«, v novo zavedanje. Narativna oziroma mitska vsebina predstav je v tem kontekstu – transformiranja in zdravljenja globoko zakoreninjenih družbenih in posledično osebnih disfunkcionalnosti – zlasti povezana s tematiko vzpostavljanja izgubljenega ravnovesja ženskega in moškega principa. Mitska osnova predstav so pogosto prirejene oziroma revalorizirane zgodbe iz različnih kulturnih kontekstov (severnoameriški, starogrški, krščanski …), o čemer govorijo že naslovi produkcij: Molitev Zemlji, 2000; Elektra, 2001; Bela Bizonka, 2003; Marija Magdalena, 2007; Persefona, zgodba o ljubezni do sebe, 2016.

Marija Magdalena. Foto: Stojan Kerbler

V avtorskih dramskih tekstih se prepletata poezija in proza. V predstavah je pogosta tudi tematika povezanosti z naravo, prebujanja zavedanja o človekovi svobodi ter lepoti, čarobnosti življenja kot takega. »Ne gre namreč za boj, temveč za preprosto zavedanje, da imaš pravico vzeti si tisto, kar ti pripada. Ko ženska v predstavi spozna, da preprosto je, kar je, se postavi v svoje čisto jedro, kjer se je omejenosti okolja in kolektivne zavesti ne dotaknejo. V tem trenutku ne le spregovori, temveč tudi zaživi svojo resnico. Brezkompromisno in jasno, a hkrati mehko in ljubeče« (o predstavi Marija Magdalena).

 

Foto: Boris Voglar

Forma predstav je vizualno morda najbolj primerljiva kombinaciji staroselske tradicije pripovedovanja zgodb in gledališke monodrame. Prisotni so tudi elementi plesa in petja (pri tem gre zlasti za vibracijske obredne pesmi severnoameriškega ljudstva Lakota, slovenske ter druge ljudske pesmi). Nekatere predstave uporabljajo sodoben multimedijski pristop, medtem ko so druge izvedene v izbranih naravnih okoljih brez tehničnih pripomočkov.

 

Romana Ercegović in Tina Sovič, foto Stojan Kerbler

Zame je BISTVO obrednega gledališča v ustvarjanju varnega prostora, v katerem lahko razširimo svoje zavedanje, si dovolimo čutiti globoko vase, si dovolimo avtentično izkusiti in utelesiti svoje različne arhetipe in aspekte, predvsem pa svoje subtilno, čisto, avtentično bistvo. V ustvarjalnem procesu gre za ravnovesje med sposobnostjo biti (receptivnosti, zaznavanja, sprejemljivosti) in delovati – za dovoljevanje vzeti si čas za čutenje in odpiranje viziji ter šele iz nje delovati/ustvarjati. Gre za povabilo različnim (še neznanim) delom sebe, svoji večdimenzionalnosti in različnim »nevidnim« bitjem narave, da jih izkusimo in izrazimo skozi glas, gib, besedo, zgodbo …

 

Obredno gledališče je zame neke vrste čuječnost v delovanju, ki ne zanika nobenega aspekta, temveč zaobsega celoto človekovega bitja. Performer je človek, ki je sposoben (za)objeti sebe v svoji temi in svoji svetlobi, neravnovesje preobraziti skozi modrost in dejansko izkušnjo odpiranja svojega srca ter ta proces udejaniti v obliki utelešene zgodbe. V odpiranju svoji ranljivosti dopušča svetlobi duše, da prodre skozi razpoke lastnih obrambnih zidov v prostor »izza«.

Sodobno obrednost razumem kot ustvarjanje prostora, v katerem se (lahko) zavemo svetosti sebe, naravnega sveta in življenja samega: svetišče, v katerem se dotaknemo globine resnice in čiste lepote bivanja.

 

Elektra. Foto: Stojan Kerbler

 

Molitev Zemlji. Boštjan Jurjevčič in Romana Ercegović. Foto: Stojan Kerbler
Foto: Boris Voglar
Foto: Boris B. Voglar
Marija Magdalena. Foto: Stojan Kerbler
Elektra. Foto: Stojan Kerbler
White Buffalo Woman, Foto: Aleksandra Jelušič

 

IZ PREDGOVORA V KNJIGO “OBREDNO GLEDALIŠČE: Od misterijev matriarhalne Evrope do obujanja svetosti v gledališču našega časa”

Če bi morala v enem stavku povzeti namen te knjige, bi rekla, da sem v njej hotela povrniti dostojanstvo vlogi žensk in svetosti ženskega počela v zgodovini gledališke umetnosti, ki je bilo in je še vedno v veliki meri spregledano, zatajeno in predvsem nerazumljeno.

Ukvarjanje z zgodovino je zame smiselno le, če prinaša globlje razumevanje, ki preobraža neravnovesja preteklosti in daje navdih za sedanjost. Kot gledališko ustvarjalko in raziskovalko tudi praktičnih možnosti obrednosti me zato zanima predvsem ustvarjanje novih zgodb, razvoj novih pristopov in vsebin uprizoritvenih umetnosti. Na starodavna sveta obredja ne gledam kot na oblike, ki si jih želim(o) poustvarjati, temveč kot na navdih ustvarjalkam in ustvarjalcem našega časa, da ustvarjamo nove načine uvajanja svetosti v naše delo. Zanima me, kaj lahko globoko razumevanje vsebin, ne le oblik, pomeni za obredno umetnost prihodnosti. Kako lahko zvestoba notranji resnici dvigne raven zavesti umetnosti onkraj tridimenzionalnih človekovih zakonov v doživetje čiste lepote? Kakšni praktični pogoji morajo biti ustvarjeni, da vnesemo večdimenzionalnost, magičnost, smiselnost, modrost in duha v pogosto teh kvalitet izpraznjeno konceptualno sodobno gledališče, v katerem še vedno (tudi na Slovenskem) ne moremo govoriti o ravnovesju ženskega in moškega principa?

Bistvo obrednosti je namreč prav to: ustvarjanje pogojev in prostora za vstop v neznano skrivnostnost bivanja. Obrednost je zelo širok pojem. V tej raziskavi me zanima predvsem tista čista izvorna esenca obrednosti, katere namen je vzpostaviti stik s svetostjo vsega bivajočega, s širšo (sočasno) resničnostjo, »spomniti se svojega odnosa z naravnim redom sveta«, kot pravijo potomci starodavnega ljudstva Anasazijcev.

Namen tega dela je pokazati, da je tudi gledališka umetnost v svoji izvorni obredni obliki služila temu smotru. Človeku je odsevala božanskost lastnega bitja in mu kazala širšo perspektivo resničnosti onkraj običajne realnosti, v kateri človek ni »zgolj človek« in svet, v katerem živi, ni zgolj linearna, profana, brezsmiselna zgodba. Ta notranja izkušnja neposrednega stika z občutkom večnosti, izvornim občutenjem sveta, ki obstaja nad težo človeške drame in ki je morda opisljiva le s poetičnimi besedami lepote, je bila katarzična in transformativna, ker je prinesla nov pogled na življenje.

Molitev Zemlji. Boštjan Jurjevčič in Romana Ercegović. Foto: Stojan Kerbler.

 

IN ŠE ZAKLJUČNI DEL KNJIGE

Vsekakor pa, in s tem naj sklenem svojo raziskavo, sodobno obredno gledališče obstaja in se razvija prav zato, ker želi s svojim dejanjem raziskovati človekovo – izvajalčevo in gledalčevo – (z)možnost izkušnje zaznavanja vedno novih (še) neznanih širin, globin in arhetipskih kvalitet. Tista najpomembnejša funkcija, ki opredeljuje ustvarjanje novih načinov obrednosti, je v polju občutenega. Kot smo pokazali, so mnoga arhaična ljudstva izvajala obrede prav s tem namenom: da bi (vedno znova) doživela, ne le razumela, temveč izkusila stik z modrostjo svetega.

In to je tudi namen obrednega gledališča: ustvarjanje prostorov svetosti, ki gledalca navdahnejo, da vsaj za trenutek začuti obstoj sočasne resničnosti, ki vedno prežema našo vsakdanjost, a je običajno ne zaznavamo. Čeprav stare oblike obredov človeku sodobnosti več ne služijo, svet(ost) ni izginila s sveta. Izgubila se je le naša sposobnost zaznavanja. Naj v duhu elevzinskih misterijev, ki so se zaključili s prisotnostjo Perzefone, tudi jaz končam z njenimi besedami, kot jih izreče v moji priredbi mita: »Lepota zmeraj obstaja. A svet zame postane svet šele, ko ga ugledam kot takšnega.« Svetost obstaja v nas samih in je dostopna ustvarjalcem, ki so se pripravljeni spustiti globoko vase, da bi jo našli, začutili in jo na svoj unikatni način utelesili v svojih stvaritvah.

Persefona. Kostumi Simona Čudovan. Foto: Boris B. Voglar
Nežne so tvoje roke, Milost.. Kostumografija: Simona Čudovan

 

Prisrčno dobrodošle! Prisrčno dobrodošli!

 

Izšla je knjiga “Obredno gledališče: Od misterijev matriarhalne Evrope do obujanja svetosti v gledališču našega časa”

image130(1)

“Obredno gledališče: Od misterijev matriarhalne Evrope do obujanja svetosti v gledališču našega časa” je predelana doktorska disertacija avtorice Romana Ercegović, ki nas z globoko subtilnim občutkom za razkrivanje tančic človekove dušne pokrajine, vodi v spoznavanje misterijev in v nas prebuja kvaliteto svetosti življenja. To počne z elegantnim preigravanjem znanstveno podkrepljene kritične misli in intutivnih zaznav ter domnev, zmeraj podkrepljenih z dokaznim gradivom raziskovanega materiala. Romanino delo vrača v življenje pravi pomen gledališča in umetnosti, odstira vlogo misterijev, ter obuja iz pozabe razsežnost svetosti življenja, ki jo hrani sveta ženska energija. Zagotovo gre za delo, ki postavlja nove (pravzaprav obuja prvobitne, izvorne) temelje gledališke umetnosti in prepričana sem, da se bo doprinos, ki ga obuja v življenje, širil čez meje naše dežele. Skorajda lahko rečem, da je to nuja.

Andreja Cepuš

Vili Ravnjak je v spremni besedi zapisal, da knjiga »predstavlja znanstveno temeljit, študijsko multidisciplinaren pregled najstarejše zgodovine in antropologije gledališke umetnosti, je pa tudi prikaz stanja v modernem oziroma sodobnem svetovnem in slovenskem obrednem gledališču. /…/ Način razmišljanja Romane Ercegović odlikuje nekonvencionalen miselni pristop. Njeno pisanje kaže, da gre za tankočutno umetnico ter pronicljivo in neobremenjeno intelektualko. Kot pove sama na začetku knjige, je proučevanje zgodovine zanjo ‘smiselno le, če prinaša globlje razumevanje, ki preobraža neravnovesja preteklosti in daje navdih za sedanjost’. /…/ Ercegovićeva v nasprotju s prevladujočimi patriarhalnimi zgodovinskimi in teatrološkimi koncepti ter paradigmami vnaša v te razprave svežino in neobičajno provokativnost, saj razmišlja zunaj patriarhalnih miselnih struktur; njene argumentacije temeljijo na drugačnem (žensko subtilnem) doživljanju in razumevanju stvarnosti. V njenem delu je prisoten duh, ki je bil stoletja in tisočletja izrinjen iz evropske zavesti. Gre za matriarhalni civilizacijski princip, ki ga podrobno razčlenjuje preko religijske in umetniške (gledališke) prakse elevzinskega misterija.«

Knjiga je izšla v Slovenskem gledališkem inštitutu v Ljubljani.

VIDEO predstavitve knjige lahko najdete na tej povezavi: https://www.facebook.com/SLOGI.SI/videos/265206237519376/UzpfSTEwMDAwMTE5NTQ3ODgxNjozMDYwNjExMjk0OTk0MTQ6MTA6MDoxNTUxNDI3MTk5OjEwNTI5OTY4MDU3MDQ4NjE2NjM/

Naročite jo lahko na tej povezavi: http://www.buca.si/index.php?nav1=knjigarna&nav2=izdelek&id=6108