Stara šamanka
v meni
ve.
Pozna ta drevesa,
pozna to zemljo.
Stara šamanka
preprosto je,
skupaj z vsem, kar je.
Ne skrbi je,
če je lepa,
ker ji ni pomembno.
Pomembno ji je,
kako se njeno srce raztopi ob lepoti
tega, kar diha,
kar čuti,
s čimer se zliva,
ko sedi ob drevesu na sveti zemlji,
v svoji svetosti.
Stara šamanka
ljubi neskončno,
s svojim srcem objame ves svet,
skupaj s seboj.
In zapleše ples,
ki nima imena,
ki nima pomena.
ki je življenje samo.
Dokler besede ne potihnejo
in ostane le še
mehkočutno srce
Tišine.
