Lutkovno dramska predstava (za otroke od 3 do 10 let)
T R A V N I K Č A R O B N E L E P O T E,
je doslej doživela več kot 80 ponovitev!
Zgodba o prijateljstvu, plemenitosti srca, darovih, ki jih imamo,
in o tem, kako zelo pomembno je zaupati vase.
foto: Srdan Mohorič
Predstava pripoveduje o deklici, ki je zelo rada plesala, a jo je posmehovanje otrok tako potrlo, da je povsem izgubila zaupanje vase. Njen prijatelj medvedek jo povabi v čarobni svet, kjer se ji s pomočjo pravljičnih bitij in njenega poguma razkrije skrivnost.
Producent: Otroško gledališče Potujoča hišica
Koproducent: Mestno gledališče Ptuj
Krstna uprizoritev
Avtorica besedila, avtorica songov in glasbe: Romana Ercegović
Režiserki: Iuna Ornik in Romana Ercegović
Igralki: Iuna Ornik in Silvija Viviani
Idejna zasnova scenografije in lutk: Iuna Ornik
Tehnologija in izdelava scene ter lutk: Maja Peterlin
Glasbena spremljava in avtor fotografij: Peter Novljan
Grafični oblikovalec: Darko Ferlinc
Lektorica: Marija Svetelšek
Tonski mojster: Daniel Vogrinec
MNENJA O PREDSTAVI
“Vaša predstava me je ganila. Najlepši stavek pa je bil: Plešeš lahko tudi, če nimaš nog. Duša pleše, bitje pleše življenje, zunanja oblika ni pomembna. Sporočilo za otroke in odrasle, da se zavemo svoje veličine, lepote bivanja. Hvala za ta prispevek. Tudi scena, kostumi in igra – čarobno.”
Andrea T. Mezgec
“V gledališču je bilo tisto sobotno dopoldne kup otrok. Otroci so gledali na oder, jaz pa sem gledal reakcije otrok. Otroci so namreč najbolj kritično občinstvo. (…) Romanina in Iunina predstava je nežna. Zgodbico pripovedujeta počasi, suvereno in sproščeno. Mešata lutke in živo igro. Pojeta in plešeta. Likovne rešitve so zanimive, dopadljive in se spreminjajo ravno pravi čas. Predvesem pa je predstava z lepim sporočilom. Zaupati sebi, početi in iti, kamor te vleče srce, pa četudi drugim to ni všeč. Biti zadovoljen v svoji koži. Veliko in pomembno sporočilo. O tem bi se lahko pogovarjali. Doma, v vrtcu, v šoli.”
Samo M. Strelec, gledališki režiser (Tednik, 24. 10. 2008)
“Moram povedati, da sem res iskreno navdušena nad predstavo… Otroci so ujeli barve, podobe, prisrčnost…Kaj smo ujeli malo večji otroci? predvsem zelo modro sporočilo, da v življenju ni pomemben talent…pomembna je vera vase in samozavest…Če verjameš vase, potem tudi drugi verjamejo vate…Pomembno je tudi, da stvari delaš s srcem…oziroma da tudi, če v kateri izmed stvari nikoli ne boš vrhunski, da jo enostavno delaš zase…Morda nekdo res ne zna plesati salse, pa komu mar…Važno je da uživaš v ritmu in da se mu prepustiš…Skratka poanto predstave bi lahko strnila v nekaj besed: Uživaj življenje…ne oziraj se na mnenje drugih…najpomembneje je, da v vse kar delaš vpleteš ljubezen in strast…vse ostalo je nepomembno…”
Aleksandra Jelušič
” V prozorni, dehteči, prekrasni lepoti metuljček, pšenica, mak… ne živijo več tako, kot so. Čarobni travnik je zdaj samo še za nekatere. Prav za slednje naj se nikoli ne konča. Žalostno, toda resnično – živimo v kalupih. … Vajino sporočilo mi je seglo v dno duše. Krasno, ne samo krasno – čudovito. Moja vnukinja je po predstavi izrazila svoje podoživljanje v risbi: metuljčica z biserom. Svoji mami je po telefonu povedala, da v srčku nosi diamant (zagotovo ga ima). Med otroškimi gledalci sem začutila pritajen vzdih – izdih, evforijo.”
Jožica Planjšek, vzgojiteljica in babica petletne Ane Mie
“Predstava je že na premieri v ptujskem mestnem gledališče požela velik aplavz najmlajših, pa tudi njihovih spremljevalcev, ki jim je svet lutk še vedno blizu in bi se v življenju radi še česa naučili.”
Slavica Pičerko Peklar, Večer
“Čestitam! Srčno, milo, pisano in upanja polno je bilo. Uživala sem!”
dr. Manca Košir
“Moram povedati, da je bila predstava res čudovita. Slišala sem same pohvale, nekateri smo rekli, da take predstave še ni bilo tu . Vse je bilo super.”
Mirela Flego, ravnateljica OŠ Sečovlje
“Lutke, po videzu kot igrače, izdelane iz blaga, so delovale prikupno v najboljšem smislu. (…) Četudi je predstava namenjena predvsem mlajšim, premore tudi zanje dovolj prikupnosti in celo ljubkosti že v sami pripovedi in njeni domiselni uprizoritvi. Prav v tem smislu pa je dodatno pohvalna tako imenovana scenska glasba, ki z nadvse občutenimi, tako rekoč razpršenimi, skoraj že občasnimi toni sicer vseeno zelo občutne melodičnosti (v izvedbi Petra Novljana) ustvarja prav pravljično ozračje, izjemno “zgovorno” že samo po sebi.”
Uroš Smasek, iz kritike v Večeru, 19.1.2009 (ob udeležbi predstave na Dnevih neinstucionalnega lutkarstva v Lutkovnem gledališču Ljubljana)
“Zdaj vem, da nikoli nisem sama,
tudi takrat ne, ko srček boli,
vedno je kdo, ki te objame,
in ki te sprejme, takšno kot si.
Vedno je kdo, ki te ne sodi,
in tvojim sanjam se ne smeji,
ampak te vidi, kdo si v resnici,
v tvoji lepoti biserni.
Zdaj vem, da nikoli nisem nerodna,
tudi takrat ne, ko komu se zdi,
takšna kot sem, sem sebi najlepša,
v svoji lepoti biserni.”
Pesmica iz predstave (besedilo in glasba: Romana Ercegović)
Napisala Romana Ercegović, ilustrirala Simona Čudovan
Zgodba pripoveduje o ljubezni… o izgubljeni in najdeni bližini med starši in otroci, o srčni prisotnosti bitij narave, o sočutju do sebe, do svojega notranjega otroka. V knjižni obliki in kot gledališka uprizoritev navdušuje otroke zlasti med 4. in 10 letom, odraslih pa se slikanica dotika predvsem s svojim globokim sporočilom in subtilno lepoto, ki se izraža tako skozi pripoved kot skozi ilustracijo. Knjigi so dodani tudi notni zapisi pesmic.
NAROČILA PO POŠTI: prosim, obrnite se na založbo Chiara, tel. 01 534 12 52
ODZIVI, MNENJA O SLIKANICI:
“Čudovita knjigica! Z veseljem in ganjenostjo sem prebrala tvojo knjigico o mali miški, ki ji je začelo ledeneti srce … Prebrala sem jo tudi vnukinji in je bila trda od strahu, kaj bo z ubogo miško … No, vse se je srečno končalo, saj nas ima vedno kdo rad! Posebej pa naša mamica. Zdaj vadi skladbici na klavirju … Odločili sva se, da tvoje dragoceno besedilo prirediva za božično družinsko igro in bo vsak od nas zaigral kakšno vlogo…. Hvala za tvoje DARILO. Lepo, očarljivo, nežno …” Manca Košir
“Čudežno zdravilo, ki razveseli in poboža notranjega otroka slehernega človeka! V knjigi, ki se pravi čas rojeva na sončno stran našega planeta, najdemo raznolikost sporočil – pogum, neomajno vero mamice miške, da se približa svojemu otroku, modrost narave in njeno zdravilno moč ter prijateljstvo Vilincev. Zaradi vsebine, ki šepeta Ljubezen, in čarobnih risb, naj pravljici na široko odprejo vrata vrtci in šole, knjižnice in knjigarne in sleherni dom.” Metoda Postolski Košir, vzgojiteljica predšolskih otrok in ustvarjalka za otroke
“Med branjem zelo senzibilnega sporočila pravljice sem se trikrat, kot otrok, povsem brezskrbno zazibal v utrinek miline kratkega sladkega spanja, saj se me je pomenljivost in občutljivost pravljičnih junakov…sporočil očitno tako močno dotaknila, da me je kar posrkalo v pravljično, sanjsko deželo, dimenzijo.. kar več kot zgovorno govori o čarobnih dotikih in magični… moči pravljice, ki nas rahločutno opremlja za lepši, boljši in bolj ljubeč svet.” Boštjan Zupanič, pesnik
“Vedno je nekdo, ki ima te rad: Čudež se zgodi v zavedanju ljubezni, ki nam jo nudi Narava, v brezmejni srčnosti njenih bitij, v katerih svet nas odpelje pravljica Romane Ercegović. Z milim ter prefinjenim jezikom nam odstre pozabljeno skrivnost – tisto o čarobnosti, ki je v svetu Narave. Nežno nam pove o pomembnosti sodelovanja z njenimi bitji ter nam pokaže moč, ki se skriva v tem sodelovanju.” Špela Kaplja, pravljičarka
“Slikanica Vedno te ima nekdo rad, ki je v resnici pravljica za otroke in odrasle, sodi v tisto brezčasno književno področje, ki vsakega bralca, majhnega ali velikega, nagovarja v filozofskem smislu srčne lepote in kulture ter tke niti duhovnega ozaveščanja in povezovanja vseh zemeljskih bitij – le s srcem je treba gledati.” Liljana Klemenčič, vodja mladinskega oddelka Knjižnice Ptuj (v Tedniku)
“Čudovita, srčna, pomladno obarvana pravljica s pomembnim sporočilom za otroke in odrasle – naše napake in stiske niso nikakršen bav bav, saj se iz njih največ naučimo, rastemo ter postajamo močnejši. V Deželi Srca živijo vrednote, ki smo jih v današnjem svetu kar pozabili, a ta dežela je v vsakem od nas. Toplo priporočam v branje in gledanje, tako otrokom kot tudi odraslim.” Mateja Ribarič, kustosinja Slovenskega šolskega muzeja
“Sem prebral, pregledal in se zjokal od sreče in veselja. V takšnih knjigah je bodočnost sveta.” Ivo Ercegović
“Pravljica nas vodi k prepoznavanju globokega miru, ljubezni.” Jakob Šubic, gozdar, oče gozdnih vrtcev v Sloveniji
“Se dotakne tale knjiga. Zelo globoko. Potolaži notranjega otroka ❤ Knjige bom podarila otrokom, vendar sem vesela, ker jih bodo prebrale njihove matere, ki rabijo to zdravilno besedo, in nekaj pravljičnega v svoje življenje.” Ana Maria M.
“Ko sem brala zadnje strani, sem bila tako ganjena, da so mi tekle solze. Kakšna knjiga, pa sporočilo, čisto druga dimenzija.”
Valerija K.
“Res čudovito ljubeča knjiga! Z mojimi vnuki velikokrat uživamo v njej… Hvala Romana in hvala Simona za prekrasne ilustracije!” Edvarda A.
PREDSTAVITEV Z MANCO KOŠIR
Ilustratorka Simona Čudovan Manca Košir in Romana Ercegović
“Kdaj se zatečemo v brezčutje Ledene Dežele? Največkrat takrat, ko smo prizadeti, ko se nam je zgodila krivica, ko nas je nekdo prepričal, da nismo dovolj dobri. Osvobajajoča resnica te zgodba je ta, da se vsak kdaj zmoti, da smo včasih prizadeti, včasih pa prizadenemo, pogosto nehote. To je življenje. Izhod iz tega kroga je v tem, da si to priznamo in da smo se pripravljeni pogovoriti, slišati sebe in drug drugega. A moramo sebi priznati napako in si oprostiti ter otrokom to pojasniti. Svet je poln krivde in zahtev po popolnosti. Ni nam več treba tega.”
Romana Ercegović v reviji Zarja (avtorica članka Urška Krišelj)
OBJAVE V ČASOPISIH
Revija Zarja, Urška Krišelj
“Beseda pravljica mogoče, vsaj v meni, pomeni nekaj izmišljenega, pa vendar pričujoče delo govori o zelo realnih čustvih in situacijah s katerimi se srečujemo že, ko privekamo na ta svet. Dogodek med mišjim staršem in mišjim otrokom smo vsi izkusili, in v kolikor nimamo poguma reči “oprosti”, potem ostane samo še občutek krivde. Ta kasneje marsikoga podzavestno zavira pri polnem izražanju ljubezni do samega sebe in posledično do ostalega sveta, pri izražanju svojega potenciala, v osebnem in poklicnem življenju.
Ustvarjalka se zelo elegantno spopade s tem občutkom. Imel sem vtis, da sodobna otroška literatura ne posega po tako lepih tematikah in da so otroci celo malo zapostavljeni v podpori k duhovnem razvoju, ki je na koncu koncev ključnega pomena za dobrobit posameznika in posledično celotne družbe. Naravnost osvežujoče je prebrati duhovno vsebino, ki je prikazana na otroški način, in upam, da jo bodo tudi otroci tako dobro sprejeli, kot sem jo sam.”
Dr. Sebastjan Perko
Veseli bomo vaših dragocenih odzivov in razmišljanj o pravljici ali predstavi!Lahko nas obiščete tudi na Facebook strani “Pravljica za otroke in odrasle Vedno te ima nekdo rad”: https://www.facebook.com/vednoteimanekdorad/
Pravljica je maja 2018 izšla tudi v danskem jeziku. Založba Erik Istrup Publishing:
Dramsko-lutkovno predstava (za otroke od 4. leta naprej)
Romana Ercegović:
VEDNO TE IMA NEKDO RAD
“Predstava je malčke navdušila s scenografijo, kostumografijo in igro, njihovim spremljevalcem pa s pomembnim sporočilom močno segla do srca.(…) Na simpatičen in barvit način se dotakne tako otrok kot odrasilh, obenem pa nas spomni, da je mogoče s razumevanjem, objemom in toplo besedo rešiti marsikatero težavo.” D. Kmetec (Tednik)
Foto: Aleksandra Jelušič
Predstava govori o stiski otrok in staršev ob medsebojnem nerazumevanju – o tem, da se vsak kdaj zmoti in da vsak košček ledu lahko z razumevanjem ter toplim objemom postane potoček radosti v deželi našega srca.
Režiserki, izvajalki in avtorici songov: Iuna Ornik in Romana Ercegović
Idejna zasnova scenografije in lutk: Iuna Ornik
Tehnologija, likovna zasnova, izdelava scene, lutk in kostumov: Maja Peterlin
Glasbena spremljava: Tim Zupančič
Vokal vodne vile: Branka Božič
Lektoriranje: Marija Svetelšek
Oblikovanje svetlobe in zvoka: Danijel Vogrinec
Grafično oblikovanje: Darko Ferlinc
Fotografija: Aleksandra Jelušič
Iskrena hvala vsem, ki ste pripomogli k nastanku predstave. Še posebej hvala Slavku Weingerlu in Grafičnemu studiu OK, Jožetu in Jani Prezelj, KUDu Žebelj, Aleksandri Jelušič, Darku Ferlincu, Mariji Svetelšek in Špeli Kaplja.
Premiera je bila 8. novembra 2013 v Mestnem gledališču Ptuj
»S to predstavo sem želela spregovoriti zlasti o dveh stvareh. Prva je psihološki vidik, stiska v otrokovem občutljivem čustvenem svetu, ko prejme kritiko, obsodbo s strani odraslega in jo vzame precej bolj resno, kot je bila mišljena. Prav tako se zgodba dotakne stiske staršev, ki se vsakodnevno sprašujemo, ali smo ravnali prav. Predstava se torej ukvarja z notranjo rano in procesom njenega ozdravljenja, poti skozi Ledeno deželo in vrnitvi domov, v Deželo Srca, deželo sreče in veselja.
Druga stvar, katero sem želela poudariti, je zavedanje o izjemni prisotnosti naravnega sveta v našem vsakdanjem življenju. Bitja narave niso zgolj pravljična bitja, temveč so prisotna v vsakdanjem življenju in jim je, kot pravi zgodba, »mar za vsakega otroka in vsakega človeka«. Bistvo tega sporočila predstave je zajeto v zaključni pesmi:
